 Mad¾arska je srednje razvita, industrijsko-kmetijska dr¾ava, obèutljiva na zunanje gospodarstvo. Siroma¹na je s surovinami in nosilci energije. Na njenem podroèju se kopa in proizvaja nafta, zemeljski plin, boksit, premog, kaolin, zeolit, perlit, betonit oziroma gradbenoindustrijski andezit, riolit, lehnjak, apnenec, toda potrebuje uvoziti pomembno kolièino surovin.
Na Mad¾arskem pribli¾no dve treèini GDP-ja se proizvaja v sektorju za usluge. Znotraj tega znamenitni so finanèna dejavnost, posli z nepremièninami, kakor tudi usluge za obèinstvo (administracija, uèenje, zdravstvena in socijalna oskrba). Industrija, ki se v prvi vrsti opre na predelavno industrijo, proizvaja skoraj enoèetrtino dru¾benega bruto proizvoda. Relativno je nizka udele¾ba kmetijstva kar 4-5 odstotek in gradbene industrije.
Tempo rasta GDP-ja veè ali manj stabilno za 1,5-2%-piko prese¾e povpreèje v dr¾avah EU-15, res, v krogu novo pridru¾enih dr¾av mad¾arski tempo rasta se ocenjuje relativno bledièno. Lani na vpliv ugodnih mednarodnih pogojev je zlomljen pojemajoèi trend, ki je bil opazen od leta 2001, rast od 4% se dobi od visoke, 36 % postotne dodane vrednosti v kmetijstvu, in v industriji od cca. 5 %, medtem ko veèina panog iz sektorja uslug je prinesla rast zelo spodaj povpreèja (izjemi sta prevoz in skladi¹èenje).
|
